»Leta 1986 smo zasedli dekanovo pisarno in se utaborili na dvorišču Harvarda...«

»Vsa podpora policistom.«

»Če rečemo 'Janez je fašist', vsi vemo, za katerega Janeza gre. Tudi vsi policisti tukaj.«

»Počistili smo ulico.«

»Celo tako nesramni so bili, da so si kuhali kavo in delali pokovko ‒ mojo pokovko v moji mikrovalovki, medtem ko so v neposredni bližini roparji uničevali lokale.«

»Te podobe so odvratne. Napadajo kolege, ki se le branijo. Bodo policisti znova obtoženi nasilja? S čim si to zaslužijo. So bili policisti nasilni? Prav zagotovo ne. Na uniformah piše 'državna policija', strahopetci jih pa napadajo! To je škandalozno! Ti ljudje spadajo v zapor! Nikjer drugje ne bi smeli biti!«

»Izpostavljamo pa, da so za razliko od sobotnega protesta občani v večini razumeli in upoštevali nasvet policije in na protest niso pripeljali otrok.«

»Njegove pisarne v Kartumu so bile izropane.«

»Hoteli so, da takoj zapustimo prizorišče. Mi smo pa rekli, da mislimo, da v demokratični ureditvi lahko na takšen način izražamo svoje nestrinjanje.«